Opremljanje notranjih prostorov je danes dostopnejše kot kdaj koli prej. Navdih iscemo na družbenih omrežjih, v revijah in številnih platformah, posvečenih oblikovanju, medtem ko so pohištvo, razsvetljava in materiali na voljo v skoraj neomejenem številu možnosti in kombinacij. Vendar pa prav ta obilica izbire včasih oteži odgovor na preprosto vprašanje – kako opremiti lasten prostor?
O tem, kako zasnovati interier, ki ni le vizualno privlačen, temveč predvsem ustreza načinu, kako živimo, smo se pogovarjali z Ano Banchi, dolgoletno kolumnistko revije Večernji list in sodelavko revije Living, ki je svoje znanje s področja oblikovanja notranjih prostorov dodatno izpopolnila na Callegari Design Academy.
Ana je trenutno v procesu razvoja lastnega poslovnega projekta pod sloganom »Form Follows Feeling«, skozi katerega želi svojo vizijo estetike, občutka in živahnosti interierja prenesti skozi idejne rešitve in nasvete.
V nadaljevanju prinaša niz praktičnih nasvetov – od načrtovanja prostora in izbire pohištva do razsvetljave, barv, tekstur in detajlov, ki prostoru dajejo osebnost.
Ana, kako se sploh lotiti opremljanja lastnega doma? Bi morali najprej razmišljati o slogu, barvah in pohištvu?
Ustvariti in zasnovati lasten življenjski prostor je izjemno zadovoljstvo, opremljanje doma pa se v današnjem času zdi precej preprostejše, kot je bilo še pred nekaj desetletji. Navdih je dostopen skoraj neomejeno, družbena omrežja in spletne revije vsakodnevno ponujajo nove ideje, pohištvo, razsvetljava, materiali in podobno pa so na voljo v neštetih možnostih in kombinacijah. Vendar se včasih prav ta množica izbir izkaže za »težavo« – več ko nam je na voljo lepih interierjev, težje je včasih definirati, kako naj bi bil videti naš lasten.
Dober interier pa se ne začne z izbiro barve sten, sedežne garniture ali ideje o kuhinji; začne se z razumevanjem prostora in, kar je še pomembneje, z razumevanjem načina, kako želimo v njem živeti.
Popolnoma usklajene barve in dizajnerski kosi pohištva so odlični detajli dobrega interierja, toda če manjka prostor, kamor odložimo stvari ob vstopu, če nam je neovirano gibanje po prostoru onemogočeno ali pa je kuhinjski pult premajhna za način in pogostost uporabe, ta interier ne bo dober – morda bo vizualno privlačen, vendar se v njem ne bo dobro živelo.
Zato je morda najpomembnejše vodilo to, da prostora ne opremljamo izključno za vizualni vtis, temveč za življenje.
Preden začnemo opremljati prostor, kako pomembno je opazovati, kako dejansko živimo?
Preskakovanje faze načrtovanja je ena najpogostejših napak pri zasnovi novega doma. Navdušenje nad novim prostorom nas pogosto hitro odpelje v trgovine, na Pinterest in celo do izbire slogovne smeri – ali bo to skandinavski, minimalistični ali stil sredine stoletja (mid-century) –, čeprav je imeti okvirno vizijo vsekakor pomembno. Vendar je še pomembneje razmisliti o tem, koliko časa preživimo doma, ali kuhinjo uporabljamo vsak dan, ali dom služi tudi kot pisarna za delo od doma, ali v njem živijo otroci in/ali hišni ljubljenčki, ali imamo zbirko knjig, umetnin ali stvari, ki jih je treba organizirati itd.
Interier je uspešen takrat, ko podpira vsakdan in od tistih, ki v njem bivajo, ne zahteva neprestanega prilagajanja.
Pri tem ni nujno sprejeti prvotnega namena vsakega prostora kot nespremenljivega dejstva – prilagoditev ali sprememba tlorisa ter prenamemba prostorov sta del osnovnega prilagajanja prostora vsakdanjemu življenju. Z drugimi besedami, če v domu skoraj nikoli ne prirejamo formalnih večerij, verjetno ni potrebe po klasični jedilnici. Če delamo od doma, lahko prav ta del stanovanja postane kombinacija delovnega prostora in manjše jedilne cone. Če je spalnica velika, potrebujemo pa veliko prostora za shranjevanje, bo del sobe dobil veliko večji smisel, če ga spremenimo v garderobo, kot pa da ga pustimo praznega le zaradi določene predstave o tem, kako naj bi bila spalnica videti. Prostor mora delati za nas, ne obratno.
Kako pomemben je tloris za končni rezultat?
Pred estetiko obstaja geometrija prostora. Položaj vrat inoken, komunikacijske poti, naravna svetloba, višina stropa ter medsebojni odnosi med prostori določajo veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Dobro zasnovan tloris lahko stanovanje povprečne velikosti naredi izjemno prijetno, medtem ko lahko slaba razporeditev tudi zelo velik prostor naredi nepraktičnega.
Izrisan prostor z realnimi dimenzijami pohištva in elementov pomeni pametno načrtovanje – sedežna garnitura v salonu pohištva je morda videti »normalnih« dimenzij, vendar lahko prostor, v katerega jo postavite, povsem zaduši in je daleč od želenega osrednjega elementa prostora.
Zelo pogosto se pri ustvarjanju doma zanemarja pomembnost praznega prostora – prazen prostor ni izgubljen prostor. Potrebujemo prehode, mesta, kjer se vrata lahko neovirano odpirajo, prostor okoli mize za izvlek stola, dovolj prostora med posteljo in omaro ter proste vizure, kjer prostor »dihata«. Stanovanja manjše kvadrature so precejšen izziv, vendar dobro sestavljen koncept daje odlične rezultate.
Ena od pogostih situacij je postavljanje pohištva ob zid. Čeprav je v manjših prostorih to neizogibno, kadar dimenzije prostora to dopuščajo, odmik sedežne garniture ali fotelja od zidu ustvari dodatni občutek globine ter prispeva k boljši definiciji posameznih con. To je še posebej uporabno v odpritih »open space« prostorih, kje kuhinja, jedilnica in dnevna soba delijo isto površino. Namesto z zidovi prostor takrat delimo s posameznimi kosi pohištva – sedežna garnitura označuje začetek dnevne cone, preproga jo vizualno in smiselno povezuje, razsvetljava pa daje dodatno definicijo.
Manjši prostori pogosto predstavljajo poseben izziv. Kako iz njih izvleči maksimum?
Kadar smo omejeni z manjšim številom kvadratnih metrov, dobi skoraj vsak centimeter funkcionalno vrednost. Vendar dejstvo, da je treba vsak del takšnega prostora čim bolje izrabiti, ne pomeni nujno, me se oblikuje po pravilu »vse mora biti majhno«. Z drugimi besedami, majhen prostor ne rabi nujno vsebovati majhnega pohištva – preveč drobnih kosov lahko prostor naredi nemiren in vizualno še manjši.
Proporc je tisto, kar vedno dobro deluje in nam pomaga oceniti prostor, ne glede na njegovo velikost – premajhna preproga pod večjo sedežno garnituro, drobna slika na veliki steni ali masivna sedežna garnitura v ozkem prostoru so nekateri od elementov, ki ustvarjajo vizualno neravnovesje ter pogosto tudi vtis, da je prostor manjši, kot je v resnici.
Pomembno je razmišljati o večnamenskih elementih in vertikali prostora. Na primer, postelja s prostorom za shranjevanje, raztegljiva miza, stenske police namesto dodatne komode ali vgradna omara do stropa lahko sprostijo presenetljivo veliko površine.
Pri majhnih stanovanjih se zelo pogosto opazuje le tloris, pozablja pa se na njegovo tretjo dimenzijo – višino. Če je prostor visok, jo je treba izkoristiti – police, ki se raztezajo do vrha, bodo še dodatno poudarile višino in hkrati zagotovile prostor za predmete, ki niso v vsakodnevni uporabi.
Še pomembneje pa je zmanjšati vizualno navlako. To ne pomeni, da mora biti majhen prostor minimalističen; nasprotno, lahko je poln barv, knjig, umetnosti in osebnih predmetov, vendar je treba oblikovati ustrezno mesto, kamor kaj spada. Nered in maksimalizem nista isto – maksimalističen prostor je lahko zelo dobro organiziran.
Kuhinja je pogosto srce doma. Na kaj moramo biti še posebej pozorni?
Pri načrtovanju kuhinje je naravno, da najprej razmišljamo o njenem videzu, toda kuhinja je verjetno najboljši primer, zakaj funkcionalnosti in estetike ni smiselno postavljati na nasprotna bregova – dober dizajn mora zadovoljiti oboje.
Morda je videti spektakularno, toda če ne omogoča dovolj delovne površine, če se elementi odpirajo tako, da blokirajo prehod, ali pa so predmeti, ki jih uporabljamo vsak dan, postavljeni na nepraktična mesta, se njena lepota zelo hitro preneha opazovati.
Priporočljivo je, da preden izberemo ličnice in delovne plošče, razmislimo o delovnem procesu – kje se bodo shranjevala živila, kje jih umivamo in pripravljamo, kje kuhamo in kam odlagamo posodo.
V manjših kuhinjah je vedno priporočljivo izkoristiti višino, vendar najvišje police »rezervirati« za stvari, ki se redko uporabljajo. Koristno je vnaprej razmisliti o razsvetljavi delovne površine, zadostnem številu vtičnic in njihovi lokaciji ter mestu, rezerviranem za male gospodinjske aparate – če uporaba aparata zahteva prestavljanje več drugih predmetov, rešitev ni dobra.
Eno od osnovnih pravil dobro organizirane kuhinje je delovni trikotnik – razmerje med tremi najpomembnejšimi točkami: hladilnikom, pomivalnim koritom in kuhalno ploščo. Te tri cone morajo biti dovolj blizu, da je gibanje med njimi enostavno in intuitivno, vendar ne tako zbijeno, da bi ovirale ena drugo.
Dobro postavljen delovni trikotnik zmanjšuje nepotrebno hojo ter dela vsakodnevna opravila v kuhinji bolj naravna in učinkovita. Vendar v sodobnih kuhinjah tega pravila ne gre jemati kot strogo formulo – pri linearnih kuhinjah, velikih otokih in odpritih prostorih je pogosto koristneje razmišljati o delovnih conah in logičnem zaporedju dejavnosti kot o popolnem geometrijskem trikotniku. Cilj je vedno enak: kuhinja mora slediti načinu, kako se dejansko uporablja.
Kaj pa kopalnica? Katere napake je najtežje popraviti?
Prostor, kje se temeljita priprava resnične obrestuje, je vsekakor kopalnica. Za razliko od, na primer, dnevne sobe, kje lahko elemente prestavimo ali sčasoma zamenjamo, so odločitve v kopalnici veliko bolj trajne in običajno precej dražje.
Pred estetiko so razporeditev sanitarij, napeljave, odtoki, položaji razsvetljave in vtičnic, način odpiranja vrat in dovolj prostora za prehod stvari, ki jih je treba dobro določiti, saj kasnejše spremembe niso več tako preproste. Šele ko je ta osnova dobro postavljena, sledi tisti veliko bolj zabaven del – materiali, barve, ogledala, armature in detajli.
Enako pomembna kot dober projekt je tudi kakovost same izvedbe – kopalnica je prostor, kje improvizacija in površno opravljena dela zelo hitro pridejo na naplačilo. Slaba hidroizolacija, nepravilen pad proti odtoku, slabo zatesnjeni stiki ali napake na napeljavi lahko povzročijo puščanje ali vlago, takrat pa težava ni več le estetska.
V majhnih kopalnicah ima vsak centimeter svojo vlogo – prevelik umivalnik, napačno postavljena stena prhe in podobno lahko prostor, ki je na papirju povsem zadosten, naredijo izjemno nepraktičnega.
Dobra kopalnica ni nujno tista z najdražjimi ploščicami ali najprivlačnejšim umivalnikom – to je tista, v kateri po nekaj mesecih uporabe sploh več ne razmišljamo o tem, kje je kaj smaščeno, saj vse preprosto deluje.
Kakšno vlogo ima v interierju razsvetljava?
Ena od napak pri opremljanju prostora je načrtovanje razsvetljave povsem na koncu – svetloba določa prostor enako močno kot barva, material in samo pohištvo.
Prostor, osvetljen le z enim centralnim virom, pogosto deluje hladno in neprijetno, medtem ko ima dobro osvetljen prostor skoraj vedno več plasti svetlobe – potrebna je splošna razsvetljava, ki omogoča optimalno gibanje skozi prostor, funkcionalna razsvetljava na območjih, kjer nekaj delamo, ter ambijentalna razsvetljava, ki prostoru daje globino in vzdušje.
V dnevni sobi lahko razsvetljava zajema stropno ali visečo svetilko, stoječo svetilko ob sedežni garnituri, manjšo namizno svetilko ter diskretno luč, ki poudarja umetnino ali teksturo zidu, ter nekaj virov, ki lahko zvečer nadomestijo glavno stropno luč.
V kuhinji je razsvetljava predvsem orodje, vendar to ne pomeni, da delovna cona ne more izgledati lepo. Splošna stropna luč je redko zadostna – delovne površine morajo biti osvetljene ločeno in enakomerno, brez senc, ki jih s svojim telesom ustvarjamo med pripravo hrane.
Spalni del ne potrebuje veliko razsvetljave, temveč dobro izbrano. Namesto enega močnega osrednjega vira dajo prijetnejši rezultat manjši in ločeni viri svetlobe, ki se prilagajajo trenutku – razsvetljava ob postelji, diskretnejša splošna luč in zelo nežna posredna razsvetljava.
Kopalnica je prav tako prostor, kje je razsvetljava zelo pomemben element doživljanja prostora. Ob ogledalu je pomembna svetloba, ki bo enakomerno osvetlila obraz brez neprijetnih senc. Pri tem je treba paziti, da estetika in tehnična ustreznos hodita z roko v roki – svetila morajo biti ustrezno postavljena glede na cone vode in vlage.
Mnogi se izogibajo barvam. Ali je nevtralna notranjost vedno varnejša izbira?
Razmišljanje o prostoru z idejo, da je nevtralno nujno prefinjeno, barva pa nekaj, s čimer je treba biti previden, je pri ustvarjanju sodobnih interierjev pogosto prisotno – nevtralna paleta je odlična podlaga, vendar nevtralno ne pomeni nujno mirno in uravnoteženo, tako kot pisano ne pomeni kaosa.
Nevtralnost v interierju ne bi smela biti cilj sama po sebi, temveč ozadje za nekaj, kar bo tej nevtralnosti dalo dinamiko. Na primer, bež, siva, bela ali naravni toni lesa dobijo povsem drugo dimenzijo ob kosu pohištva v temno zeleni barvi.
Barva je eden najpreprostejših in cenovno najdostopnejših načinov za ustvarjanje značaja prostora – poudarja obliko, povezuje različne cone, vizualno popravlja razmerja, ustvarja zgodbo in vnese energijo.
Vendar je od prisotnosti barve pomembneje razumeti njeno razmerje s preostalim prostorom. Pri izbiri barv se pogosto govori o njihovem medsebojnem ujemanju, toda kontrast je zelo močno orodje pri določanju značaja prostora.
Zelo pomembno je, da barve ne opazujemo ločeno od materialov in svetlobe – matirana stena, element z visokim sijajem, žamet ali kamen na svetlobi, ki se čez dan spreminja od naravne do umetne, niso videti enako. Barvo je treba videti v prostoru ter ob materialih, s katerimi in na katerih bo živela.
In morda najpomembneje: dober interier ne rabi imeti popolnoma usklajenih barv – preveč nadzorovana paleta prostoru celo odvzame spontanost in osebnost. Majhna doza »neskladja«, nepričakovan kontrast ali barva, ki se pojavi le na enem mestu, so lahko prav tisto, zaradi česar prostor deluje resničen, oseben in nepozaben.
Poleg barv, kako pomembne so teksture in detajli, kot so preproge?
Kadar ustvarjamo prostor z zmanjšano barvno paleto, postane vloga teksture izjemno pomembna. Interier v odtenkih bele, bež in rjave barve z gladkimi ali podobnimi površinami bo deloval plosko – vključitev lana, grobega lesa, volne, keramike, kamna, kovine, stekla in podobno daje paleti slojevitost.
Dober interier nastane ob dobro premišljenih odnosih med predmeti v njem – izoliran predmet, na primer groba volna preproga, morda sam po sebi ni privlačen, v kombinaciji z drugimi elementi pa lahko dobi povsem drugo dimenzijo.
Sama izbira preproge je pomemben detajl pri opremljanju, saj se napačno izbrano razmerje hitro opazi. Premajhna preproga v dnevni sobi pogosto, namesto da bi povezovala elemente in prostor, te fragmentira.
Dobra preproga je veliko več kot le dekoracija – povezuje pohištvo, določa cono, izboljšuje akustiko ter vnoša teksturo in toplino.
Bi morali kombinirati staro in novo ali se radije držati enega sloga?
Domovi, ki nas privlačijo, imajo skoraj vedno določeno dozo napetosti – nekaj starega ob nečem novejšem, nekaj elegantnega ob nečem bolj »surovem«, dizajnerski kos ob kosu, kupljenem na bolšjem sejmu.
Domovi, opremljeni z nakupom celotne kolekcije iz enega samih salonov, delujejo brezhibno, vendar so zelo pogosto brez osebnosti – vse se ujema, a nič ne preseneča. Popolnost ni vedno najbolj zanimiva.
Nekatere notranjosti, ne glede na to, kako natančno so premišljene in izvedene, imajo to »hibo«, da delujejo, kot da je bilo vse postavljeno na isti dan – kombiniranje starega in novega je najpreprostejši način, da se temu vtisom izognemo.
Vintage stol ob sodobni mizi, stara komoda pod moderno umetnino ali svetilka klasičnega dizajna v minimalističnem prostoru ustvarjajo napetost, ki interierju daje značaj.
Združiti navidez nezdružljivo ali različno zahteva tudi nekaj spretnosti, saj cilj ni prostor spremeniti v skladišče naključnih predmetov – potrebne so povezave, kot so materiali, barve, dobro oko ter občutek, da predmeti med seboj dobro komunicirajo.
Koliko lahko rastline spremenijo vtis prostora?
Zelenje je eden najpreprostejših in najlepših načinov vnašanja življenja in narave v prostor. Rastline zmehčajo prostor, ustvarijo kontrast grobim površinam ter spremenijo samo vzdušje.
Vendar je treba tudi rastline izbirati glede na pogoje, ki jih prostor dejansko ponuja, in ne le po tem, kako so videti na fotografiji – rastlina, ki potrebuje veliko svetlobe, ne bo dobro uspevala v temnem kotu le zato, ker tam odlično izgleda.
Vedno je priporočljivo začeti z nekaj dobro izbranimi rastlinami kot pa naenkrat oblikovati majhen vrt, za katerega nimamo niti pogojev niti časa.
Pri združevanju rastlin odlično delujejo različne višine, volumni in posode – povezati rastline v malo kompozicijo je veliko zanimivejše kot jih posamično razporediti po prostoru.
Če želimo iz prostora izvleči maksimum, ali to pomeni, da moramo izkoristiti vsak centimeter?
Izvleči iz prostora maksimum ni nujno povezano z izkoriščanjem vsakega centimetra in zapolnjevanjem vsakega kota. Zelo pogosto pomeni celo prepoznavanje tega, česa prostor ne potrebuje.
Dober interier ima svojo hierarhijo – niso vsi predmeti enako pomembni in niti se vsi ne rabijo boriti za pozornost. Odločiti se je treba, kaj želimo poudariti, in dovoliti, da je preostalo le podpora.
Če ima prostor lep razgled, je morda prav ta glavni dekorativni element. Če je prisoten zanimiv avtentichen parket, ga ni treba v celoti prekriti. Visokemu stropu, ukrašenemu s štukaturami, ni treba konkurirati z desetimi drugimi močnimi elementi.
Včasih je najboljša oblikovalska odločitev – in dejanski maksimum prostora –, da nečesa ne dodamo, temveč pustimo, da ostane prav takšno, kot je.
Kdaj se splača vložiti več in kje se lahko prihrani?
Velik proračun ni pogoj za dober interier, prav tako ne zagotavlja dobrega rezultata. Če je proračun omejen, se splača vložiti več v tisto, kar se največ uporablja ali najtežje zamenja – kakovostna vzmetnica, dobra sedežna garnitura, funkcionalna kuhinja, tli, sanitarije in ustrezna razsvetljava.
Pri dekorativnih elementih je lažje prihraniti, kakšen kos rabljenega (second-hand) pohištva pa lahko izvrsno estetsko in funkcionalno zaživi.
Dober dizajn ni vprašanje cene posameznega predmeta, temveč odnosa med vsemi elementi.
Včasih je najdražja napaka prav investicija v nekaj, česar sploh nismo potrebovali.
Kako vedeti, da je prostor dokončan?
Morda nikoli ni povsem. Dom ni projekt, ki se nekega dne za vselej konča – vsaka sprememba navad, interesov in potreb je naravna. Tudi prostor se spreminja z nami.
Po določenem času nekatere stvari niso več potrebne, pojavi pa se potreba po novih – večja jedilnica, potreba po delovnem prostoru in podobno. To ni znak, da smo na začetku naredili napako, temveč znak, da prostor živi.
Prav zaradi tega je pri opremljanju priporočljivo pustiti prostor za določeno prilagodljivost – vsaka odločitev ne rabi biti trajna in niti ne rabi vsak kos pohištva celo desetletje ostati na istem mestu.
Včasih je potrebna le sprememba energije, kar lahko dosežemo s premikanjem sedežne garniture, zamenjavo preproge ali svetilke ali s pleskanjem stene – sprememba je tako ali tako edina konstanta.
Za konec, katera je po vašem mnenju najpogostejša napaka pri opremljanju doma?
Navdih je koristen, toda kopiranje je redko uspešno. Interier, ki je videti popolno v revijah ali na družbenih omrežjih, pripada osebi, ki verjetno živi povsem drugačno življenje.
Bela sedežna garnitura je morda idealna v enem domu, v drugem pa popolnoma nepraktična. Odprte kuhinjske police so efektna izbira za nekoga z malo posode, a možna frustracija v domu petčlanske družine.
Enako velja za trende. Ti so zanimivi, ker dajejo smernice o spremembah v načinu življenja, kako se spreminja razmišljanje o prostoru, materialih in barvah, ter predstavljajo nove tehnologije – spodbujajo nas k preizkušanju nečesa novega.
Vendar trend ni pravilo, in če se dom vsaki dve leti poskuša prilagoditi novemu dominantnemu slogu, zelo hitro izgubi tisto najpomembnejše – osebnost.
Konec koncev so najboljši tisti interierji, pri katerih ne moremo takoj določiti sloga, temveč se v njih sluti, kdo tam živi. Dom bi moral biti videti kot tisti, ki v njem živi.
Obstajajo pravila in smernice, ki pomagajo – razmerja, ergonomija, funkcionalnost, razsvetljava in razumevanje barv niso samovoljne stvari in dobro je biti poučen. Toda po vseh pravilih sledi tisto, česar se ni mogoče naučiti – občutek.
Interier je lahko tehnično popolno izveden, a vseeno pusti opazovalca hladnega, medtem ko drug morda krši nekaj pravil, a je prostor, v katerem se želimo zadržati. Razlika je zelo pogosto prav v osebnosti.
Dom ne rabi biti vzorčni primer poznavanja vsakega trenda, izgledati kot katalog ali kot prostor, ki ga nihče ne uporablja, niti ne rabi biti slogovno popolnoma čist – vsebovati mora sledi življenja.
Dober dizajn ne vnese načina življenja na silo, temveč ga prepozna in podpira. Zato je najpomembnejše vprašanje, ki si ga moramo zastaviti: kako se želimo počutiti, ko vstopimo v svoj dom?
Kajti oblika je pomembna. Funkcija je neizogibna. Vendar interier postane dom šele takrat, ko se odkrije tudi tisto tretje, že omenjeno – občutek.
